1. Kako jasno je danes, kako se delo izvaja?
Zelo jasno. Večina dela poteka enako, ne glede na osebo.
Delno jasno. Osnovni koraki so znani, a se pogosto prilagajajo.
Ne povsem jasno. Veliko je dogovarjanja sproti.
Težko rečem. Veliko je odvisno od posameznikov.
2. Koliko je delo odvisno od posameznikov?
Delo teče naprej brez večjih težav.
Nekatere stvari se upočasnijo.
Veliko odločitev in nalog obstane.
Brez določenih ljudi se delo praktično ustavi.
3. Kako poteka odločanje v praksi?
Odločitve so jasne in vnaprej dogovorjene.
Večino odločitev rešimo hitro, nekaj pa se jih zavleče.
Pogosto ni jasno, kdo ima zadnjo besedo.
Odločitve se pogosto prelagajo ali vračajo v razpravo.
4. Kako enostaven je dostop do podatkov za odločanje?
Podatki so zbrani in hitro dostopni.
Podatke imamo, a jih je treba zbirati iz več virov.
Podatki obstajajo, a niso vedno ažurni ali zanesljivi.
Pogosto odločamo brez jasnih podatkov.
5. Kako dober je pregled nad stanjem dela?
Skoraj vedno takoj.
Običajno, a z nekaj preverjanja.
Pogosto moramo vprašati več ljudi.
Težko. Pregled je razpršen ali nepopoln.
6. Koliko dela je ponavljajočega in rutinskega?
Majhen del. Večina dela je raznolika.
Nekaj ponavljajočih se nalog, a niso kritične.
Velik del dela je ponavljajoč.
Veliko časa gre za rutinska opravila, ki bi jih lahko poenostavili.
7. Koliko časa gre za usklajevanje in komunikacijo?
Majhen del. Večina dela poteka samostojno.
Zmeren del. Usklajevanje je del vsakdana.
Velik del dneva gre za komunikacijo.
Več časa se pogovarjamo kot izvajamo.
8. Kako se spremembe dejansko primejo v praksi?
Spremembe se hitro in dosledno uvedejo.
Večinoma se uvedejo, a ne povsod.
Različno – odvisno od ekipe ali posameznika.
Pogosto se po času vrnemo na stare navade.